Ameriško zunanje ministrstvo (State Department) je na družbenem omrežju X objavilo nenavadno opozorilo v ruskem jeziku, v katerem je Moskvo neposredno pozvalo, naj se ne igra z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Objava vsebuje grafično podobo s sporočilom, da je Trump "človek dejanj", in opozarja na resnost njegovih političnih namer. Ta poteza pomeni neposredno komunikacijo ameriške administracije z rusko javnostjo in oblastmi sredi zaostrenih mednarodnih odnosov. Sporočilo prihaja v času, ko Washington stopnjuje retoriko glede konfliktov v Evropi in Aziji. Vsebina objave poudarja nepredvidljivost in odločnost trenutnega ameriškega vodstva, s čimer želi State Department okrepiti vtis o neomajnosti ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom. Ruski mediji so objavo že označili za grožnjo, kar kaže na nadaljnje poglabljanje diplomatskega prepada med državama. To dejanje se povezuje s predhodnimi Trumpovimi ultimati Moskvi, vključno s skrajšanjem rokov za dosego mirovnega sporazuma v Ukrajini. Z uporabo ruskega jezika je ameriška diplomacija preskočila običajne uradne kanale in se obrnila neposredno na rusko govoreče občinstvo, kar odraža agresivnejšo taktiko v informacijski vojni med velesilama.

Ameriške sile so v bliskoviti operaciji zajele venezuelskega voditelja Nikolasa Madura, kar je v mednarodni javnosti in Kremlju sprožilo val razprav o dejanski moči ruskega zavezništva. Akcija predsednika Donalda Trumpa, ki se je odvila v manj kot pol ure, je neposredno spodkopala prizadevanja Vladimirja Putina za vzpostavitev t.i. multipolarnega sveta, v katerem bi Rusija služila kot zaščitnica antizahodnih režimov. Po poročanju medija Politico je uspeh ameriške akcije v Moskvi povzročil občutek ponižanja, saj se je izkazalo, da Rusija kljub retoriki nima moči ali sredstev, da bi zaščitila svoje ključne strateške partnerje v Latinski Ameriki. Dogodek je sprožil resne dvome o zanesljivosti Moskve kot strateške zaveznice, saj Rusija ob ameriškem posredovanju ni uspela posredovati ali preprečiti aretacije. Analitiki ocenjujejo, da je Trump s to potezo dosegel v kratkem času tisto, česar Putin ni zmogel v štirih letih utrjevanja vpliva v regiji. Operacija ne predstavlja le konca Madurove vladavine, temveč tudi jasno sporočilo drugim avtoritarnim voditeljem, ki se zanašajo na rusko vojaško in politično podporo. Ruski odziv je bil zaznamovan z zavistjo in nemočjo, kar dodatno slabi ugled Kremlja na globalnem prizorišču.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v bliskoviti operaciji pod vodstvom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa pridržan in prepeljan v zapor v New Yorku. Ta dogodek predstavlja velik geopolitični preobrat, saj je Rusija v regiji izgubila ključnega zaveznika, s katerim je predsednik Vladimir Putin še maja letos sklenil sporazum o strateškem partnerstvu. Analitiki ocenjujejo, da operacija neposredno spodkopava ruski vpliv v Latinski Ameriki in kaže na šibkost protizahodnih zavezništev, ki jih je vzpostavil Kremelj. Zajetje Madura bi po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko imelo dvojne posledice za mednarodno stabilnost. Medtem ko dogodek pomeni poraz ruske regionalne diplomacije in udarec za Putinov ugled, bi hkrati lahko ustvaril nevaren precedens v mednarodnem pravu. Pojavljajo se opozorila, da bi Moskva takšna dejanja Združenih držav Amerike lahko izkoristila kot opravičilo za povečanje agresije v Ukrajini, kar bi dodatno destabiliziralo svetovni red.

V ruskih obmejnih regijah Belgorod in Brjanjsk je prišlo do novih napadov z ukrajinskimi brezpilotnimi letali, ki so bili usmerjeni na civilna in gospodarska vozila. V mestu Grajvoron v Belgorodski oblasti je FPV-dron zadel osebno vozilo, pri čemer je bil huje ranjen moški, ki je kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je potrdil smrt civilista in navedel, da so bili napadi usmerjeni neposredno na premikajoča se vozila. Poleg smrtne žrtve je bilo v regiji ranjenih še več drugih oseb. Istočasno so o incidentih poročali tudi iz Brjanjske oblasti, kjer sta bila v vasi Podlesni Novoselki napadena osebno vozilo in tovornjak za prevoz krme. Po besedah guvernerja Aleksandra Bogomaza sta bila v napadu ranjena dva voznika kmetijskega podjetja. Gre za nadaljevanje taktike uporabe kamikaze-dronov za napade na infrastrukturo in logistiko v neposredni bližini meje, kar povzroča stalno negotovost med lokalnim prebivalstvom in ovira kmetijske dejavnosti v regiji.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Več kot 400 turistov, ki so bili zaradi prekinitve letalskih povezav ujeti na jemenskem otoku Sokotra, se je v sredo začelo vračati domov. Po navedbah lokalnih uradnikov so organizirali povratne lete z letalsko družbo Yemenia Airways, ki potnike prevaža preko jemenskega mesta Aden do Džide v Savdski Arabiji. Celoten postopek evakuacije vključuje 416 tujih državljanov, med katerimi je tudi približno 60 ruskih državljanov. Potniki so se na otoku znašli v negotovem položaju po tem, ko so bile redne povezave motene, kar je povzročilo logistične težave pri njihovem odhodu. Cena letalske vozovnice za povratni let znaša približno 700 ameriških dolarjev. Kljub zapletom so jemenske oblasti zagotovile, da bo vsem omogočen varen prehod preko kopenskega dela Jemna, ki ga še vedno pretresajo notranji konflikti, do varnejših mednarodnih vozlišč v sosednji Savdski Arabiji.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v nedavnem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaprosil za posredovanje diplomatskega sporočila Teheranu. Kot poroča izraelska državna radiotelevizija Kan, je Netanjahu v sporočilu poudaril, da Tel Aviv ne načrtuje napada na Islamsko republiko Iran. Diplomatska pobuda prihaja v času povečanih napetosti v regiji in služi kot poskus deeskalacije morebitnih neposrednih vojaških spopadov med državama. Rusija v tem kontekstu deluje kot ključni posrednik, saj vzdržuje diplomatske stike z obema stranema. Informacije, ki jih navajajo viri blizu izraelske vlade, kažejo na strateško prizadevanje Izraela, da prepreči napačne interpretacije svojih vojaških premikov. Čeprav so odnosi med državama že dlje časa napeti, takšna neposredna komunikacija prek Moskve nakazuje na kritično fazo prizadevanj za stabilnost na Bližnjem vzhodu, kar sovpada tudi z mednarodnimi prizadevanji za diplomatsko reševanje iranskega vprašanja.

V ukrajinskem mestu Harkov je bil v noči na 6. januar 2024 po seriji eksplozij poškodovan pomemben energetski objekt. Informacijo o škodi na kritični infrastrukturi je potrdil načelnik regionalne vojaške uprave Oleg Sinegubov, ki je prek družbenih omrežij sporočil, da so mestne oblasti zabeležile napad na energetsko omrežje. Podrobnosti o obsegu škode ali morebitnih prekinitvah v oskrbi z električno energijo za zdaj ostajajo neznane, prav tako pa uradni viri še niso podali natančnih informacij o vrsti uporabljenega orožja. Dogodek se je odvil v kontekstu povečane napetosti v regiji, saj so v mestu Harkov v isti noči dvakrat razglasili zračno nevarnost. Poleg energetske infrastrukture so bili po nekaterih poročilih tarča napadov tudi proizvodni obrati podjetja Naftogaz Ukrajine. Eksplozije so odjeknile tudi v drugih delih države, med drugim v kijevski regiji in mestu Sumi, kar kaže na širšo operacijo usmerjeno proti ukrajinskemu energetskemu sektorju.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v zadnjih 24 urah uničili 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS.

V ruski regiji Voronež je bil v torek, 6. decembra 2026, začasno ustavljen železniški promet na odseku Jevdakovo–Saguni zaradi poškodb železniške infrastrukture. Po navedbah tiskovne službe Jugovzhodne železnice (JuVŽD) so poškodbe kontaktne mreže in tirov povzročili ostanki sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki so padli na območje proge ob 3. uri in 2 minuti po lokalnem času. Zaradi incidenta so zabeležili večje zamude potniških vlakov, ki so namenjeni v Moskvo in iz nje. Ruske tehnične službe so nemudoma začele popravila na poškodovanem odseku in po nekaj urah ponovno vzpostavile prevoznost proge. Ruski uradniki so potrdili, da je bila infrastruktura tarča napada, vendar so poudarili, da so sistemi zračne obrambe letalnik uspešno prestregli, škoda pa je nastala zgolj zaradi padajočih delov uničenega objekta. V incidentu po trenutnih podatkih ni bilo žrtev med potniki ali železniškim osebjem.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Nekdanji ameriški vojaški obveščevalec in analitik Scott Ritter je v nedavnih izjavah zatrdil, da je Ruska federacija s svojimi dejanji korenito spremenila strateške načrte Zahoda. Po njegovih besedah se je Rusija iz trenutne konfrontacije izšla močnejša, medtem ko naj bi bila Severnoatlantska zveza (Nato) obsojena na poraz. Ritter poudarja, da ruska stran s svojo vojaško in politično držo diktira nove pogoje v mednarodnem prostoru. Analitik, ki je znan po svojih proruskih stališčih, meni, da so zahodne države podcenile zmogljivosti Moskve. Trdi, da se je ruska vojaška industrija in strateška moč v času trajanja spopadov v Ukrajini okrepila, kar naj bi dolgoročno ogrozilo kohezijo in varnostno arhitekturo Nata. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Moskvo in Brusljem, ko obe strani krepita svoje obrambne položaje vzdolž meja.

Predstavniki 35 držav in visokih diplomatov Združenih držav Amerike so se v Parizu zbrali na ključnem srečanju, namenjenem oblikovanju konkretnih varnostnih jamstev za Ukrajino. Glavni cilj pogovorov je bil določiti prispevke posameznih zaveznic, ki bi Kijevu zagotovili dolgoročno varnost v primeru morebitne prekinitve ognja z Rusijo. Razpravljali so o prihodnji vojaški pomoči in mirovnih aranžmajih, s katerimi bi preprečili morebitno ponovitev ruske agresije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred obiskom francoske prestolnice izvedel kadrovsko prevetritev v varnostnem aparatu in zamenjal vodjo ukrajinske varnostne službe. Ta poteza je del širših prizadevanj za utrditev državnih institucij pred ključno fazo diplomatskih pogajanj. V Parizu se je zbralo več kot 27 voditeljev držav, ki podpirajo načrt za končanje vojne pod posredovanjem Washingtona, s čimer želijo zagotoviti stabilnost v regiji tudi po morebitnem podpisu mirovnega sporazuma.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil in njegovi izročitvi v ZDA, je kitajsko zunanje ministrstvo kritiziralo ZDA zaradi kršitve suverenosti Venezuele. Kljub temu pa se Kitajska ni jasno izrekla o morebitnih sankcijah proti ZDA. Tajvansko zunanje ministrstvo je izrazilo upanje v miren prehod Venezuele v demokratično ureditev in napovedalo nadaljnje sodelovanje z ZDA.

Ruski senator Konstantin Kosačev se je ostro odzval na uradno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, s katero so Združene države Amerike celotno zahodno poloblo opredelile kot svoje izključno interesno območje. Kosačev je na svojem profilu v aplikaciji Telegram izpostavil, da gre za oživljanje Monroejeve doktrine v sodobni obliki, pri čemer ga po lastnih besedah najbolj zanima, kako se bodo na tovrstno ekspanzivno retoriko odzvale evropske države. Po njegovem mnenju so ZDA s tem dejanjem uradno potrdile svojo namero po popolni prevladi nad ameriško celino, kar bi po mnenju ruskih uradnikov lahko vplivalo na globalno stabilnost in suverenost drugih držav. Ruski uradnik je v svojem zapisu poudaril, da so ZDA na spletni strani State Departmenta odkrito zapisale, da je zahodna polobla njihova, kar razume kot neposreden izziv mednarodnemu pravu in načelu enakopravnosti držav. Komentarji Kosačeva so del širše ruske diplomatske kampanje, ki ZDA obtožuje imperializma in neokolonializma. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo, obenem pa sproža vprašanja o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Evropska unija se na te navedbe zaenkrat še ni uradno odzvala, čeprav Kosačev nakazuje, da bi morale biti evropske prestolnice zaskrbljene zaradi ameriške samovolje.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi pripravljala sporazum o prostem združevanju z Grenlandijo, podobnega tistim s pacifiškimi državami. Cilj sporazuma je obiti dansko vlado in neposredno se dogovoriti z Grenlandijo o finančni podpori in obrambnih vprašanjih.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

V severni Sibiriji je severni medved napadel tri člane iste družine, med katerimi je bil tudi enajstletni otrok. Incident se je zgodil v odročnem polarnem območju Rusije, kjer so tovrstni napadi po navedbah lokalnih oblasti sicer redki. Vse tri žrtve so utrpele poškodbe, vendar so preživele srečanje z zverjo. Strokovnjaki in lokalne oblasti opozarjajo, da se severni medvedi zaradi krčenja morskega ledu, ki je posledica podnebnih sprememb, vedno pogosteje približujejo naseljenim območjem v iskanju hrane. Izguba njihovega naravnega habitata povečuje verjetnost stikov z ljudmi, kar vodi v nevarne situacije, kot je bil ta napad. Reševalne službe so bile o dogodku obveščene v ponedeljek, ko so tudi potrdile podrobnosti o napadu in stanju poškodovanih.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej naj bi po poročanju zahodnih obveščevalnih služb pripravil nujni načrt za zapustitev države v primeru stopnjevanja nemirov. Poročilo, ki ga povzemajo tuji mediji, navaja, da bi se 86-letni voditelj v primeru zloma varnostnih sil ali njihovega dezerterstva zatekel v Moskvo. Načrt je bil domnevno zasnovan kot odziv na vse obsežnejše protivladne proteste in gospodarsko krizo, ki hromi državo. Rusija se v tem kontekstu pojavlja kot ključna zaveznica iranskega režima, saj naj bi v Moskvi že potekale priprave na morebiten sprejem Hameneja in njegovih najožjih sodelavcev. Situacija v Iranu postaja vse bolj nepredvidljiva, saj se varnostni organi spopadajo z notranjimi pritiski, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite politične spremembe. Morebiten odhod vrhovnega voditelja bi pomenil konec sedanje ureditve v Teheranu, kar bi močno vplivalo na geopolitično stabilnost na Bližnjem vzhodu.

V ruskem zračnem napadu na Kijev sta umrli dve osebi, še tri pa so bile ranjene. Po navedbah ukrajinske državne službe za izredne razmere je bila v kijevskem okrožju Obolonskyi zadeta štirinadstropna stavba zdravstvene ustanove, kjer je izbruhnil požar. Napad se je zgodil v času, ko Ukrajina obeležuje skorajšnjo četrto obletnico začetka ruske invazije, ki jo Kremelj še naprej označuje za »posebno vojaško operacijo«. Kljub nenehnim spopadom se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja možnost mirovnih pogajanj, pri čemer se kot ključni posrednik med Moskvo in Kijevom pojavljajo Združene države Amerike. Nekdanji vladni pooblaščenec za rekonstrukcijo Ukrajine Tomáš Kopečný je izpostavil negotovost glede prihodnje pomoči evropskih držav, vključno s Češko, po morebitnih spremembah v vladnih sestavah. Razprave se spopadajo tudi z vprašanji o vplivu ameriške zunanje politike na mirovni proces, medtem ko razmere na fronti ostajajo napete in zaznamovane s civilnimi žrtvami.

Tara Reade, nekdanja pomočnica v uradu tedanjega senatorja Joeja Bidna in sedanja kolumnistka pri medijski hiši RT, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti izpostavila, da je Biden že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjal izrazito ostro politiko do Rusije. Po njenih navedbah so njegove osebne politične ambicije in načrti proti Moskvi koreninili že v času njegovega delovanja v ameriškem senatu, kar naj bi neposredno vplivalo na kasnejše poslabšanje odnosov med državama v času njegovega predsedniškega mandata. Readova trdi, da njene izkušnje iz dela z Bidnom pojasnjujejo trenutno nizko raven diplomatskih odnosov med Washingtonom in Moskvo. Po njenih besedah Biden Rusije nikoli ni obravnaval kot partnerice, temveč kot nasprotnico, kar se je po njenem mnenju odražalo v vseh fazah njegove politične kariere. Njene izjave sicer prihajajo v času močno zaostrenih geopolitičnih razmer, vendar ponujajo vpogled v to, kako nekdanji sodelavci interpretirajo razvoj ameriške zunanje politike pod njegovim vodstvom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je namestnici obrambnega ministra Ruske federacije Ani Civilevi podelil čin državne svetnice Ruske federacije drugega razreda. Civileva, ki je bila junija letos imenovana na položaj namestnice obrambnega ministra, je s tem dekretom prejela visok uradniški naziv, ki v ruski birokraciji ustreza vojaškemu činu generalporočnika. Povišanje prihaja v času obsežnih kadrovskih sprememb znotraj obrambnega ministrstva, kjer Putin na ključna mesta namešča zaupanja vredne posameznike. Ana Civileva, ki je sicer po navedbah medijev Putinova nečakinja, je pred prevzemom funkcije na ministrstvu vodila državni sklad 'Branilci domovine', ki skrbi za veterane vojne v Ukrajini. Njen hiter vzpon v hierarhiji obrambnega ministrstva po mnenju analitikov kaže na utrjevanje predsednikovega nadzora nad vojaškimi in logističnimi strukturami v državi. Čin državnega svetnika drugega razreda ji podeljuje dodatna pooblastila in prestiž znotraj državne uprave, kar še dodatno utrjuje njen vpliv v Kremlju.

Pripadniki goriškega deželnega poveljstva finančne straže (Guardia di Finanza) so v bližini meje s Slovenijo izvedli obsežno operacijo proti trgovini z drogami, v kateri so zasegli več kot 110 kilogramov čistega kokaina. Prepovedano snov so odkrili v tovornjaku s hrvaškimi registrskimi oznakami, ki je po prečkanju avtocestne cestninske postaje Moščenice (Lisert) vozil v smeri proti slovenski meji. Kljub navodilom finančnih stražnikov se voznik sprva ni ustavil, vendar so ga policisti kmalu zatem prisilili k postanku. Pri pregledu kabine tovornega vozila, ki je uradno prevažalo gradbeni material v Hrvaško, so s pomočjo službenih psov našli tri potovalne torbe, v katerih je bilo 101 zavoj kokaina. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so aretirali voznika, državljana Srbije, ki so ga prepeljali v goriški zapor. Po ocenah preiskovalcev bi zasežena droga na črnem trgu dosegla vrednost približno 20 milijonov evrov. Operacija poudarja pomen stalnega nadzora na ključnih prometnih oseh v bližini državnih mej, kjer kriminalne združbe pogosto poskušajo pretovoriti prepovedane substance v sosednje države EU.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Ruske sile so ponoči izvedle nov val zračnih napadov na ukrajinsko prestolnico in njeno okolico, v katerih sta po navedbah lokalnih oblasti umrla dva človeka. Prva žrtev je bila zabeležena neposredno v Kijevu, druga pa v mestu Fastiv, ki leži jugozahodno od prestolnice. Ukrajinska vojska je zaradi nevarnosti raketnih napadov in napadov z droni razglasila rdeči alarm za celotno ozemlje države. Napadi so povzročili dodatno gmotno škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi, medtem ko so enote protizračne obrambe aktivno poskušale prestreči sovražne izstrelke. Poročila o novih žrtvah potrjujejo trend stopnjevanja napadov na civilna središča, ki so se v zadnjem obdobju močno okrepili.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno izrazil dvom o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav je Trump po začetnem pogovoru s Putinom sprva kritiziral Kijev, je po najnovejših ugotovitvah obveščevalne agencije Cia spremenil svoje stališče. Ameriški obveščevalci so namreč ugotovili, da Ukrajina ni ciljala omenjene rezidence, kar potrjujejo tudi navedbe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je vpletenost v dogodek že pred tem odločno zanikal. Trump je pojasnil, da se je v bližini Putinove rezidence sicer nekaj zgodilo, vendar po njegovih besedah incident ni bil povezan z načrtovanim ukrajinskim napadom. Kremelj je pred tem obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco v regiji Novgorod, kar so ruski predstavniki označili za očiten akt sabotaže. Kljub ruskim obtožbam in prizadevanjem zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bi incident prikazali kot provokacijo, Bela hiša in ameriške obveščevalne službe vztrajajo pri oceni, da dokazi za ukrajinsko odgovornost ne obstajajo.

Glavni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksander Sirski je po poročanju nekaterih medijev organiziral in plačal zdravljenje svojega očeta v zasebni kliniki v Podmoskovju. Stanislav Sirski, ki trpi za težko boleznijo, naj bi bil v rusko zdravstveno ustanovo napoten v času novoletnih praznikov, da bi mu zagotovili stalno in kakovostno nego. Poročila navajajo, da je general Sirski osebno poravnal stroške storitev zasebnega medicinskega centra v državi, s katero je Ukrajina v vojni. Informacije o domnevnih finančnih transakcijah in logistični pomoči družinskim članom v Rusiji so sprožile številna vprašanja o zasebnih povezavah vrha ukrajinske vojske z Rusko federacijo. Kljub uradnemu položaju in odgovornostim, ki jih ima Sirski v Kijevu, njegovi sorodniki še vedno prebivajo na ruskem ozemlju, kar povečuje kompleksnost njegovega osebnega položaja v času trajajočih sovražnosti. Navedbe o ponovnem plačilu zdravstvenih storitev nakazujejo na redne stike med poveljnikom in njegovo družino v Rusiji.

Ruske sile so v noči na ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle nov obsežen zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev in njeno širšo regijo. Po poročanju lokalnih oblasti in ukrajinskega tožilstva sta bila v napadih ubita najmanj dva človeka, več oseb pa je bilo ranjenih. Ena izmed žrtev je bil pacient v zasebni medicinski kliniki v kijevskem okrožju, ki je bila neposredno tarča izstrelkov. Napadi so povzročili znatno škodo na civilni infrastrukturi in stanovanjskih objektih, kjer so izbruhnili požari. Ukrajinska vojska je pred tem izdala opozorilo o nevarnosti raketnih napadov po celotni državi, saj so ruske sile uporabile kombinacijo dronov in raket. Današnje stopnjevanje nasilja sledi nizu preteklih smrtonosnih napadov na prestolnico, kar kaže na nadaljevanje ruske strategije uničevanja kritične in civilne infrastrukture. Reševalne ekipe so bile na terenu vso noč, medtem ko tožilstvo dokumentira posledice napadov kot dokaze o morebitnih vojnih zločinih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem nagovoru naznanil, da Kijev pripravlja dva možna scenarija za razvoj dogodkov in prihodnjo ureditvijo konflikta z Rusijo. Čeprav podrobnosti obeh načrtov niso bile javno razkrite, je ukrajinski voditelj poudaril, da se država aktivno pripravlja na prihajajoči diplomatski teden, ki bo namenjen vprašanju ukrajinske krize. Napovedi o pripravi novih strategij prihajajo v času povečanih mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Zelenski je ob tem poudaril pomen diplomatskih poti in usklajevanja s partnerji, medtem ko se na terenu varnostne razmere še naprej zaostrujejo. Ukrajinska stran s temi koraki nakazuje pripravljenost na različne izide, odvisno od podpore mednarodne skupnosti in pripravljenosti Rusije na pogajanja. Ti diplomatski premiki se dopolnjujejo s prejšnjimi izjavami o novih priložnostih za mir, hkrati pa odražajo nujnost iskanja rešitev po večletnih spopadih. Razvoj dogodkov v naslednjih dneh bo ključen za razumevanje, kateri izmed pripravljenih scenarijev bo dobil prednost v mednarodnem prostoru.

V Belgorodski oblasti je bil v mestu Grajvoron ranjen civilist, ko je ukrajinski FPV-dron napadel njegovo vozilo. V Brjanski oblasti sta bila ranjena dva voznika kmetijskega podjetja v napadu dveh kamikaza dronov na osebni avtomobil in vozilo za prevoz krme.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Profesor z Univerze jugovzhodne Norveške Glenn Diesen je ostro kritiziral poročanje zahodnih medijev, ki so skušali Rusko federacijo povezati z ameriško operacijo v Venezueli. Po mnenju strokovnjaka so zahodni novinarji uporabili neutemeljene konstrukcije, da bi Moskvo vpletli v dogajanje, s katerim nima neposredne povezave. Diesen je izpostavil trend v zahodnem novinarstvu, kjer se skoraj vsi pomembnejši svetovni dogodki interpretirajo skozi prizmo ruskega vpliva ali vmešavanja. Profesor je izrazil začudenje nad tem, kako so mediji uspeli obtožiti Rusijo celo pri analiziranju dogodkov, ki so bili neposredno povezani z delovanjem Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Takšno poročanje po njegovem mnenju kaže na pristranskost in pomanjkanje objektivne analize v medijskem prostoru.

Donald Trump je dejal, da so ameriški uradniki za nacionalno varnost ugotovili, da Ukrajina ni ciljala rezidence ruskega predsednika Putina z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Ukrajinski predsednik Zelenski se je srečal s Trumpom, nakar so Rusi začeli z obtožbami.

Prebivalcu Primorskega kraja na ruskem Daljnem vzhodu grozi denarna kazen v višini do 100.000 rubljev zaradi izdelave in razširjanja šaljivega videoposnetka, ustvarjenega s pomočjo nevronske mreže. Moški je v spletnem okolju objavil posnetek, ki z uporabo umetne inteligence prikazuje domnevni napad amurskega tigra na človeka. Ruski organi pregona so vsebino prepoznali kot sporno, saj naj bi šlo za širjenje lažnih informacij, ki bi lahko povzročile vznemirjenje javnosti. Po poročanju medija Abzac so lokalne oblasti hitro ukrepale proti avtorju vsebine, kar odraža vse strožji nadzor nad digitalnimi vsebinami in uporabo tehnologije umetne inteligence v Ruski federaciji. Primer poudarja pravne tveganja, ki jih prinaša ustvarjanje prepričljivih, a neresničnih digitalnih simulacij nevarnih dogodkov.

V Parizu je potekalo srečanje "Koalicije voljnih", kjer so razpravljali o rešitvah za vojno v Ukrajini.

V naselju Tepla gora v ruskem Permskem kraju je prišlo do silovite eksplozije v lokalni kotlovnici, ki je prekinila oskrbo s toplotno energijo za celotno skupnost. Zaradi nizkih temperatur in nezmožnosti hitrega popravila obstoječega sistema so lokalne oblasti začele evakuacijo prebivalcev v sosednje naselje Promisla, kjer so vzpostavili center za začasno namestitev. Kot poročajo tamkajšnji viri, se prebivalci spopadajo z izrednimi razmerami, saj je ogrevanje v zimskih mesecih ključnega pomena za preživetje. Da bi stabilizirali razmere, so pristojne službe iz mesta Lisva že odpremile mobilno blokovno-modularno kotlovnico, ki bo služila kot začasni vir ogrevanja za prizadeto območje. Državno tožilstvo je že uvedlo preiskavo incidenta, da bi ugotovili vzroke eksplozije in morebitno odgovornost za ogrožanje varnosti občanov. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem številu ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove.

Nove ruske rakete in napadi z droni so ponovno ciljali na Kijev in njegovo okolico, pri čemer sta umrli dve osebi. Zračni alarmi so se oglasili po celotnem ozemlju, vojska pa je opozorila na številna gibanja ruskih raket in dronov. V okolici ukrajinske prestolnice so napadi zahtevali posredovanje reševalnih služb, pri čemer je ena oseba umrla, tri pa so bile ranjene v zasebni kliniki.

Ruske letalske sile so v ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev, v katerem je po navedbah ukrajinske vojske umrl civilist. Gre za prvo poročano smrtno žrtev ruskih napadov na glavno mesto v koledarskem letu 2026, kar nakazuje na nadaljevanje silovitih spopadov in ciljanje urbanih središč. Napad na Kijev se je zgodil le nekaj dni po zaostritvi razmer, ko sta si obe strani izmenjali obtožbe o napadih na civilno infrastrukturo med novoletnimi praznovanji. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so ruski izstrelki dosegli območja v okolici prestolnice, kar je povzročilo strah pred novo valovo stopnjevanja sovražnosti. Incident se uvršča v širši okvir trajajoče ruske agresije, kjer so civilisti ponovno postali žrtve vojaških operacij v globini ukrajinskega ozemlja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zavrnil obtožbe Donalda Trumpa o povezavi s trgovino z drogami, potem ko je Trump Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem. Trump je tudi opozoril Iran, da bo močno prizadet, če bo prišlo do nadaljnjih ubojev protestnikov. Poleg tega je Trump dejal, da Grenlandija nujno potrebna ZDA. Elon Musk pa je objavil fotografijo večerje s Trumpom in njegovo ženo Melanio.

Ruski poslanec Aleksej Čepa je izjavil, da je Donald Trump spremenil svoje prvotno stališče o napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco Vladimirja Putina zaradi vpliva ameriške Centralne obveščevalne agencije (Cia). Čepa je prepričan, da bi bil napad na rezidenco nemogoč brez podpore Cie.

Ruski preiskovalni komite je sporočil, da verzija o načrtovanem begu štiričlanske družine Usolcev, ki je sredi oktobra izginila v gorski tajgi v Krasnojarskem okraju, ni bila potrjena. Preiskovalci so v okviru iskalne akcije in preiskave zaslišali številne priče, vendar nobena izmed njih ni podala informacij, ki bi podpirale teorijo, da se družina namerno skriva ali da je prostovoljno zapustila območje z namenom izginotja. Družina je izginila v težko dostopnem terenu sibirske tajge, kjer so razmere v tem letnem času izjemno nevarne zaradi nizkih temperatur in prisotnosti divjih živali. Oblasti nadaljujejo z iskanjem, medtem ko se preiskava osredotoča na morebitne nesreče ali druge nepredvidene dogodke, ki bi lahko doleteli družino v divjini. Kljub obsežnim prizadevanjem reševalnih služb do zdaj niso našli sledi o njihovi lokaciji.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ukrajinske sile od začetka leta 2026 vsakodnevno ciljale Moskvo z brezpilotnimi letalniki, kar pomeni znatno stopnjevanje vojnega konflikta. V zadnjem napadu so ruski sistemi zračne obrambe nad regijo Moskve uničili 57 dronov, skupno pa so jih nad ruskim ozemljem sestrelili 437. Zaradi napadov so morali začasno zapreti tri od štirih moskovskih letališč, kar je povzročilo številne zamude v času pravoslavnih božičnih praznikov. Ukrajinska stran trdi, da so napadi usmerjeni v motenje vojaške logistike in energetske infrastrukture ter so odgovor na rusko agresijo. Istočasno se na bojišču pojavljajo nove tehnološke prilagoditve. Ruske sile so na brezpilotne letalnike Shahed-136 začele nameščati protiletalske rakete Igla-S (MANPADS), da bi se ubranile pred ukrajinskimi helikopterji, ki lovijo drone. Ameriški vojaški strokovnjaki ob tem opozarjajo, da nobena posamezna tehnologija ne more popolnoma odpraviti grožnje dronov, ki so postali ključno orožje sodobnega vojskovanja. Razvoj umetne inteligence in poceni komercialnih sistemov še naprej spreminja dinamiko spopadov na obeh straneh.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Več deset avtobusov z ruskimi turisti, ki so bili več dni ujeti na kitajski carini, je končno prestopilo mejo med Kitajsko in Rusijo. Po informacijah tiskovne službe vlade Zabajkalskega kraja je prek mednarodnega cestnega mejnega prehoda prestopilo skupno 86 avtobusov, s čimer so izpraznili zastoje, ki so nastali med novoletnimi prazniki. Številni potniki so se spopadali z dolgotrajnim čakanjem, nekateri so v vozilih brez zadostnih zalog hrane in vode preživeli več kot deset ur. Težave so se pojavile, ko so se ruski državljani odpravili na praznovanje novega leta v sosednjo Mandžurijo. Medtem ko so ruski mejni organi postopke izvajali tekoče, so na kitajski strani nastali zastoji, pri čemer so turisti opozarjali na domnevno prednostno obravnavo kitajskih vozil. Kitajske oblasti vzroka za zastoje niso uradno pojasnile, incident pa se je zgodil kljub nedavnim dogovorom med državama o spodbujanju turizma in krepitvi čezmejnega sodelovanja.